Lorem ipsum dolor kliknite tukaj, da odprete povezavo.
Inkontinenca ima lahko različne vzroke. Razumevanje osnovnega vzroka in vrste inkontinence so ključnega pomena za obravnavo, naslavljanje simptomov in izbiro pripomočkov, ki so na voljo.
Najpogostejši vzrok inkontinence je oslabitev ali poškodba mišic medeničnega dna. Inkontinenco lahko povzročijo tudi prikrite nevrološke motnje, težave s prostato in bolj praktične težave, kot je slaba dostopnost stranišča – na primer pri slepoti ali drugi invalidnosti.
Skupno različnim vrstam inkontinence je, da se v večini primerov da nekaj storiti glede tega. Pravočasno posvetovanje z zdravnikom ali zdravstvenim delavcem je zelo pomembno.
Večina otrok do 4. leta starosti podnevi nadzoruje mehur. Pri nekaterih otrocih pa ta razvoj traja dlje. V večini primerov je dnevno močenje del normalnega razvoja in ni razloga za zaskrbljenost. V tem članku boste izvedeli, kako se pri otrocih razvija nadzor nad mehurjem, kakšni so možni razlogi za močenje in kdaj je potrebna dodatna podpora.
Inkontinenco običajno povezujemo z izgubo nadzora nad mehurjem, vendar se izraz lahko nanaša tudi na nenadzorovano uhajanje blata. Fekalna inkontinenca je pogostejša pri starejših odraslih, vendar lahko prizadene tudi mlajše odrasle in otroke. V tem članku boste izvedeli več o simptomih in vzrokih fekalne inkontinence ter o možnostih za njeno lajšanje in zdravljenje.
Urinska inkontinenca pri moških je še vedno obdana s tabuji, zato mnogi moški težko spregovorijo o svojih simptomih. Za zdravstvene delavce je razumevanje tako fizičnih simptomov kot tudi čustvenega vpliva bistveno za zagotavljanje ustrezne podpore.
Refleksna inkontinenca je vrsta inkontinence, ki jo povzročajo nevrološka stanja. Različne nevrološke motnje in bolezni, vključno z multiplo sklerozo (MS), paraplegijo in spina bifido, lahko povzročijo težave z nadzorom mehurja.
Prekomerno aktiven sečni mehur (PASM) je stanje, ki prizadene posameznike vseh starosti. Čeprav je lahko moteč in negativno vpliva na kakovost življenja, ga je moč nadzorovati. Z ustreznim kliničnim usmerjanjem in pristopom, osredotočenim na posameznika, se lahko simptomi bistveno izboljšajo. V tem članku raziskujemo, kaj je PASM, zakaj se pojavi, kako se diagnosticira ter katere možnosti so na voljo za zdravljenje in stalno podporo.
Pri pretočni inkontinenci pride do prelivanja urina. Ker osebe s pretočno (overflow) inkontinenco ne morejo popolnoma izprazniti mehurja, se mehur povsem napolni, kar sčasoma povzroči prelivanje oz. kapljanje presežnega urina.
Nosečnost je za večino žensk čudovit čas, a mnoge bodoče matere doživijo tudi manj očarljive vidike: utrujenost, razdražen želodec in bolečine v spodnjem delu hrbta. Poleg tega je v nosečnosti in po porodu precej pogosta tudi urinska inkontinenca.
Stresna inkontinenca, imenujemo jo lahko tudi inkontinenca ob naporu ali vadbena inkontinenca, je najpogostejša vrsta inkontinence, ki prizadene približno 1 od 5 žensk, starejših od 40 let. Običajno se pojavi pri fizičnih naporih, kot so tek, skakanje, dvig bremena, smeh, kihanje in kašljanje.
Urgentna inkontinenca je vrsta inkontinence, pri kateri se pojavi nenadna nuja po uriniranju, ki je ni mogoče odložiti. Na razvoj urgentne inkontinence lahko vpivajo vzdražen mehur, starost in psihološki dejavniki.
Menopavza lahko prinese neprijetne simptome, med njimi tudi različne vrste inkontinence.
Funkcionalna inkontinenca je vrsta inkontinence, pri kateri mehur deluje normalno, vendar fizične, psihološke ali zunanje omejitve povzročijo, da oseba ne more pravočasno priti do stranišča.
Ocenjuje se, da dvakrat več žensk kot moških živi z urinsko inkontinenco. Nosečnost, porod in menopavza namreč povečajo tveganje za urinsko inkontinenco.