Težko je dobiti popolnoma natančne statistične podatke o številu oseb, ki živijo z inkontinenco, saj se o njej še vedno težko pogovarjamo, tudi z zdravnikom. Ocenjuje se, da pomoč pri zdravniku poišče le tretjina oseb z oslabljenim mehurjem.
Številke Svetovnega foruma o inkontinenci pravijo, da z inkontinenco živi 3–11 % moških in 30–60 % žensk.
Dobra novica je, da je večino vrst urinske inkontinence mogoče zdraviti ali ublažiti simptome. Poleg tega obstaja veliko pripomočkov, ki pomagajo izboljšati kakovost življenja.
Najpogostejše vrste inkontinence pri ženskah
Ko gre za ženske in inkontinenco, sta najpogostejši vrsti stresna inkontinenca in urgentna inkontinenca. Mnoge ženske živijo tudi s kombinacijo obeh, kar imenujemo mešana inkontinenca.
Stresna inkontinenca
Najpogostejša vrsta inkontinence se pojavi, ko je mehur pod stresom oz. pritiskom. Pogosto ga povzročajo oslabljene mišice medeničnega, za kar so povod že vsakodnevna dejanja, kot so kihanje, smeh ali vadba..
Šibkost mišic medeničnega dna lahko povzroči povešena maternica, ki pritiska na mehur in vodi do inkontinence. Tako kot druge mišice tudi mišice medeničnega dna potrebujejo trening za ohranjanje moči.
Ocenjuje se, da 1 od 5 žensk, starejših od 40 let, doživi stresno inkontinenco.
Urgentna inkontinenca
Osebe z urgentno inkontinenco občutijo močno in nenadno potrebo po uriniranju. Nuja je tako močna, da ni mogoče zadržati urina. Na splošno se ta nuja pojavlja pogosto čez ves dan. Zaradi tega osebe z urgentno inkontinenco hodijo na stranišče še pogosteje, kot je potrebno, kar mehur še dodatno oslabi. Lahko se tudi izogibajo pitju tekočin, kar pe poslabša simptome. Ocenjuje se, da 1 od 10 žensk, starejših od 65 let, doživi urgentno inkontinenco.
Preberite več o različnih vrstah inkontinence
Vzroki za inkontinenco pri ženskah
Inkontinenca ima lahko različne vzroke. Najpogostejši je oslabitev ali poškodba mišic medeničnega dna. To je lahko na primer posledica nosečnosti, poroda ali hormonskih sprememb v menopavzi. V primeru nenadnega pojava inkontinence je lahko vzrok tudi okužba sečil.
Inkontinenco lahko povzročijo tudi nevrološke motnje, kar je še dodaten razlog, da se ob pojavu inkontinence posvetujete z zdravnikom.
Nosečnost in urinska inkontinenca
Ocenjuje se, da 40 % žensk med nosečnostjo doživlja urinsko inkontinenco. Med nosečnostjo, ko otrok raste, maternica veča pritisk na mehur, sečnico in mišice medeničnega dna.
Obenem nosečniški hormon hCG povzroča povečanje količine krvi v telesu, oskrba s krvjo v ledvicah pa je hitrejša od običajne. Posledica tega je, da se mehur hitreje napolni, kar pomeni, da nosečnice pogosteje hodijo na stranišče.
Večina težav z nadzorom mehurja med nosečnostjo izgine v 6 tednih po porodu. Če težave vztrajajo, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom.
Preberite več o nosečnosti in inkontinenci
Menopavza in urinska inkontinenca
Nekatere ženske začnejo doživljati urinsko inkontinenco, ko dosežejo menopavzo. Nizke ravni hormona estrogena oslabijo sečnico, ki pomaga ohranjati urin v mehurju, dokler ženska ni pripravljena na uriniranje. Poleg tega lahko mišice medeničnega dna, ki podpirajo mehur, sčasoma oslabijo. Ko so mišice, ki podpirajo sečila, oslabljene, mišice v sečilih delajo močneje, da zadržijo urin. Dodatni stres ali pritisk na mehur in sečnico lahko povzroči urinsko inkontinenco.
Preberite več o inkontinenci in menopavzi