Fekalna inkontinenca

Inkontinenco običajno povezujemo z izgubo nadzora nad mehurjem, vendar se izraz lahko nanaša tudi na nenadzorovano uhajanje blata. Fekalna inkontinenca je pogostejša pri starejših odraslih, vendar lahko prizadene tudi mlajše odrasle in otroke. V tem članku boste izvedeli več o simptomih in vzrokih fekalne inkontinence ter o možnostih za njeno lajšanje in zdravljenje.

Kaj je fekalna inkontinenca?

Fekalna inkontinenca je nezmožnost nadzorovanja odvajanja blata, zaradi česar prihaja do nenadzorovanega uhajanja blata ali težav pri zadrževanju črevesnih plinov. Veliko oseb s fekalno inkontinenco se sooča tudi z uhajanjem urina. Sočasna prisotnost urinske in fekalne inkontinence se imenuje dvojna inkontinenca.

Natančno število oseb s fekalno inkontinenco in dvojno inkontinenco je težko določiti. Eden glavnih razlogov je stigma oziroma občutek zadrege, ki je še vedno povezan z inkontinenco, zlasti s fekalno inkontinenco. Kljub temu raziskave kažejo, da je določeno stopnjo fekalne inkontinence izkusilo približno 8 % odrasle populacije.

Kaj povzroča fekalno inkontinenco?

V nadaljevanju predstavljamo nekatere najpogostejše vzroke fekalne inkontinence. Do fekalne inkontinence pride, ko mišice zapiralke (sfinktra) ne zmorejo več učinkovito zadrževati blata. Stanje se lahko razvije zaradi različnih dejavnikov, med drugim zaradi poškodb mišic ali živcev, bolezni črevesja ter kroničnega zaprtja.

Nekatere skupine ljudi imajo večje tveganje za razvoj fekalne inkontinence, med njimi starejši odrasli, otroci ter osebe z nevrološkimi ali kroničnimi boleznimi.

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo najpogostejše vzroke, da boste lažje razumeli, kako in zakaj lahko pride do fekalne inkontinence.

 

Poškodba mišice analne zapiralke

Najpogostejši vzrok fekalne inkontinence je poškodba ali oslabelost mišice analne zapiralke. K zmanjšani sposobnosti zaznavanja potrebe po odvajanju lahko prispevajo tudi poškodbe živcev, ki nadzorujejo analno zapiralko in mišice medeničnega dna. Takšne poškodbe so lahko posledica kirurških posegov, poroda ali prirojenih bolezni.

Zaprtje, hemoroidi ali prolaps danke

Fekalno inkontinenco lahko povzročijo tudi zaprtje, hemoroidi ali prolaps (izpad) danke. Večje tveganje za razvoj črevesne inkontinence imajo osebe z demenco, starejše od 65 let, ter osebe z določenimi boleznimi, kot so poškodbe živcev, sladkorna bolezen in multipla skleroza.

Na voljo je veliko načinov zdravljenja, ki lahko pomagajo izboljšati simptome fekalne inkontinence in kakovost življenja oseb s to težavo. Zato je pomembno, da pravočasno poiščete pomoč zdravstvenega strokovnjaka.

Fekalna inkontinenca pri otrocih

Čeprav je fekalna inkontinenca pogostejša pri starejših odraslih, se lahko pojavi tudi pri otrocih. Zlasti otroci in mladostniki s telesnimi in/ali duševnimi oviranostmi imajo lahko težave s fekalno inkontinenco. Tudi otroci z neprirojenimi možganskimi boleznimi ali pridobljenimi poškodbami možganov se lahko soočajo s fekalno inkontinenco ali dvojno inkontinenco.

IBS (sindrom razdražljivega črevesja), ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen

Poleg oseb z oviranostmi in starejših se fekalna inkontinenca pojavlja tudi pri ljudeh z boleznimi črevesja. Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) je motnja delovanja črevesja, pri kateri se pojavljajo različne težave, kot so črevesni plini, bolečine v trebuhu, driska ali zaprtje. Pri nekaterih ljudeh lahko pride tudi do fekalne inkontinence.

Tudi Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis sta lahko povezana z izgubo nadzora nad odvajanjem blata. Pri obeh boleznih gre za kronično vnetje prebavil. Vnetje lahko prizadene tanko črevo, debelo črevo in/ali področje danke. Ulcerozni kolitis je sicer pogostejši kot Crohnova bolezen.

Obstipacija in prelivna driska

Fekalna inkontinenca je lahko tudi posledica obstipacije, kar je hujša oblika zaprtja, pri kateri oseba težko ali nepopolno izprazni črevo. Dolgotrajna obstipacija lahko povzroči kopičenje in zgoščevanje blata v črevesju.

V nekaterih primerih lahko mimo zastoja trdega blata prehaja mehko ali tekoče blato. Ker je tekoče blato težje nadzorovati, lahko pride do uhajanja blata. Takšno obliko fekalne inkontinence imenujemo prelivna driska ali paradoksna driska.

Fekalna inkontinenca ima lahko številne vzroke, pri nekaterih osebah pa k nastanku težav hkrati prispeva več dejavnikov. Razumevanje osnovnega vzroka je pomemben prvi korak, saj pomaga pri izbiri najustreznejšega zdravljenja in obvladovanja simptomov.

Dobra novica je, da je mogoče fekalno inkontinenco v številnih primerih uspešno obvladovati in ublažiti z ustrezno strokovno obravnavo ter podporo. V naslednjem poglavju predstavljamo razpoložljive možnosti zdravljenja in načine, kako lahko pomagajo zmanjšati simptome ter izboljšati kakovost življenja.

Možnosti zdravljenja fekalne inkontinence

Zdravljenje fekalne inkontinence je odvisno od osnovnega vzroka težave in resnosti simptomov. Nekaterim ljudem pomagajo že preproste spremembe življenjskega sloga ali ciljno usmerjene vaje, medtem ko drugi potrebujejo zdravljenje z zdravili, pripomočke za fekalno inkontinenco ali, v določenih primerih, kirurški poseg.

V nadaljevanju predstavljamo pregled najpogostejših pristopov k zdravljenju fekalne inkontinence.

Nasveti za zdravljenje fekalne inkontinence

Nasvet 1: Posvetujte se z zdravnikom ali specialistom

Če se soočate s fekalno inkontinenco, je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom ali specialistom. Ta lahko glede na vzrok težav priporoči spremembe življenjskega sloga, uporabo pripomočkov za obvladovanje inkontinence, zdravljenje z zdravili, kirurški poseg za obnovo mišice zapiralke ali, v hujših primerih, oblikovanje stome.

Nasvet 2: Fizioterapija

Tako kot pri nehotenem uhajanju urina lahko tudi pri fekalni inkontinenci pomagajo vaje za krepitev mišic medeničnega dna in fizioterapija. Za ustrezen program vaj se posvetujte s fizioterapevtom.

Nasvet 3: Prilagoditev življenjskega sloga

Če je vzrok fekalne inkontinence obstipacija (hujša oblika zaprtja), lahko simptome omilijo določene spremembe življenjskega sloga. Pomembno je uživanje zadostne količine prehranskih vlaknin, ki jih najdemo v polnozrnatih žitih, zelenjavi in sadju, ter pitje vsaj dveh litrov tekočine dnevno.

Poleg tega lahko k izboljšanju stanja pomembno prispevajo redna telesna dejavnost, vzdrževanje zdravih navad pri odvajanju ter dovolj časa za uporabo stranišča.

Če spremembe življenjskega sloga ne prinesejo želenih rezultatov, je lahko primerna tudi medicinska obravnava. Zdravnik lahko predpiše odvajala za zdravljenje obstipacije. V nekaterih primerih je mogoče poškodovano mišico zapiralko kirurško obnoviti z uporabo sodobnih rekonstruktivnih tehnik.

Kadar fekalne inkontinence ni mogoče uspešno zdraviti z zdravili ali kirurškim posegom, je lahko rešitev stoma, ki je lahko začasna ali trajna.

Nasvet 4: Izberite ustrezen pripomoček za fekalno inkontinenco

Poleg pripomočkov za urinsko inkontinenco so na voljo tudi rešitve, ki so posebej zasnovane za fekalno inkontinenco ali dvojno inkontinenco.

Osebe, ki živijo s fekalno inkontinenco, pogosto skrbi možnost uhajanja blata ali neprijetnih vonjav. To lahko vpliva na samozavest, omejuje vsakodnevne aktivnosti in vodi v socialno umikanje. Izbira pripomočka, posebej zasnovanega za obvladovanje fekalne inkontinence, lahko zagotovi zanesljivo zaščito pred uhajanjem ter učinkovito nadzorovanje neprijetnih vonjav, kar prispeva k večjemu udobju, občutku varnosti in diskretnosti v vsakdanjem življenju.

V nekaterih primerih lahko zdravnik priporoči tudi dodatne podporne rešitve, kot je analni tampon. Takšni pripomočki so lahko primerni za osebe, ki se pogosto soočajo z uhajanjem blata čez dan, niso pa priporočljivi pri prelivni (paradoksni) driski.

Ne glede na izbrani pristop sta pri obvladovanju fekalne inkontinence ključnega pomena strokovna ocena stanja in individualno prilagojeno svetovanje. V podjetju ABENA verjamemo, da mora oskrba inkontinence vedno temeljiti na strokovnem znanju in preverjenih praksah. S kombinacijo ustreznih pripomočkov, strokovne podpore in primernega načina obravnave je mogoče zmanjšati nelagodje, omiliti skrbi ter izboljšati kakovost življenja tako uporabnikov kot njihovih svojcev in negovalcev.

Na podatkih temlječa oskrba

Zdravstveno varstvo je pod pritiskom. Z naraščajočimi potrebami po oskrbi, starajočim se prebivalstvom in manj strokovnjaki na terenu se od številnih negovalnih ustanov zahteva, da storijo več - z manj viri.

Preberi več

Otroci in inkontinenca

Večina otrok do 4. leta starosti podnevi nadzoruje mehur. Pri nekaterih otrocih pa ta razvoj traja dlje. V večini primerov je dnevno močenje del normalnega razvoja in ni razloga za zaskrbljenost. V tem članku boste izvedeli, kako se pri otrocih razvija nadzor nad mehurjem, kakšni so možni razlogi za močenje in kdaj je potrebna dodatna podpora.

Preberi več

Inkontinenca in moški

Urinska inkontinenca pri moških je še vedno obdana s tabuji, zato mnogi moški težko spregovorijo o svojih simptomih. Za zdravstvene delavce je razumevanje tako fizičnih simptomov kot tudi čustvenega vpliva bistveno za zagotavljanje ustrezne podpore.

Preberi več

Ženske in inkontinenca

Ocenjuje se, da dvakrat več žensk kot moških živi z urinsko inkontinenco. Nosečnost, porod in menopavza namreč povečajo tveganje za urinsko inkontinenco.

Preberi več